PREVERJANJE STANJA SMUČI
1 KONTROLA RAVNINE: ROBNIK-DRSNA OBLOGA-ROBNIK
SLABOSTI: VBOČENA = SLABA VODLJIVOST IN DRSNOST SMUČKE
IZBOČENA = SMUČKA NI STABILNA, NI OPRIJEMA ROBNIKOV
2 KONTROLA UPOGNJENOSTI
SALBOSTI: MOŽNOST DA SE SMUČKA ZLOMI – MOŽNOST NESREČE
V PREDELU KRIVIN NI OPRIJEMA – MOŽNOST PADCA
3 SMUČKE NIMAJO KOMPRESIJE
SLABOST: SMUČANJE NI UDOBNO, NA LEDU NI OPRIJEMA
4 IZSUŠENA SMUČKA – SIVA ALI BELA DRSNA OBLOGA
SLABOST: PRIJEMANJE SNEGA IN UMAZANIJE
SLABA DRSNOST IN VODLJIVOST SMUČKE
5 POŠKODOVANA DRSNA OBLOGA
SLABOST: SLABA DRSNE LASTNOSTI
SMUČI SE LAHKO RAZPLASTIJO – RAZLEPIJO – VODA, LED
6 DEBELINA DRSNE OBLOGE IN ROBNIKOV
TVEGANJE: SMUČI LAHKO POŠKODUJEMO PRI NASLEDNJEM SERVISU
MOŽNOST IZTRGANJA ROBNIKA
7 ODSTOPANJE DRSNE OBLOGE – SVETLI MADEŽI
TVEGANJE: SMUČKO NE SMEMO ZALIVATI, DRSNA OBLOGA LAHKO ODSTOPI, POJAVIJO SE MEHURJI
NOVE SMERNICE OBDELAVE SMUČI:
POPRAVILO DRSNE OBLOGE:
Drsno oblogo zalijemo v celoti. S tem dosežemo boljši oprijem nalitega materiala z osnovnim, kar bistveno zmanjša možnost izpadanja zalivnega materiala:
BRUŠENJE DRSNE OBLOGE:
Servis smuči danes zahteva natančno obdelavo vseh procesov, ki so vključeni v tehnološki postopek priprave smuči. Smuči/deske s svojo geometrijo »TELIRANE«so postale zelo zahtevne za servisiranje in fino nastavitev predvsem ko govorimo o obdelavi robnikov in ravnanju drsne obloge. Majhne napake oziroma odstopanja pri brušenju se potencirajo pri smučanju. Smuči postanejo težko vodljive,. Zlahka pride do poškodb.
Cilj brušenja in izravnava drsne ploskve je,da odpravimo morebitno konkavnost ali konveksnost drsne obloge. Konkavnost se pojavlja predvsem na sprednjih in zadnjih delih smuči zaradi napetosti, ki nastanejo pri izdelavi in uporabe slabih materialov in ne prenesejo torzijskih obremenitev, ki nastajajo pri smučanju. Konkavne smuči so zelo nemirne, težko vodljive predvsem pri vožnji naravnost. Smučar občuti to napako kot vožnjo po tirnicah. Poleg tega je tudi prehajanje iz zavoja v zavoj, ko je smučka postavljena površinsko na teren-ni na robniku, zelo oteženo in nekontrolirano, kar lahko pripelje do padca. S tem procesom odstranimo tudi morebitno rjo z robnikov in dosežemo, da so robniki in drsna obloga na drsni strani v isti ravnini. To je osnova za nadaljnje delo. Le na ta način lahko dosežemo kvalitetno končno storitev.
BRUŠENJE STRANSKIH ROBNIKOV
Pri brušenju stranskih robnikov se robniki obdelujejo s strani, se pravi pravokotno na drsno oblogo. Danes ne uporabljamo več pravega kota, 90° med drsno oblogo in stranskim robnikom ampak ta kot zmanjšamo na 88° ali na 87° predvsem pri tekmovalcih oziroma ga prilagodimo želji smučarja. Vsekakor pa je ta kot oster kot in nam daje ostrino robnika. Ostrejši kot je kot bolj oster je robnik in je manj obstojen in obratno. V praksi se ti koti gibljejo med 89° in 86°
Pomembno je tudi kako poteka brušenje stranskega robnika in kam so usmerjene lasnice v robniku:
BRUŠENJE-POLIRANJE DRSNIH ROBNIKOV »TUNING«
Zelo pomembna je faza brušenja in nastavitev spodnjega robnika. Drsni robnik mora biti kar se da gladek in mora biti nagnjen glede na drsno oblogo, razen pri slalomskih smučeh, kadar je govor o tekmovalcih. Nagibanje drsnega robnika oziroma »TUNING« se je do nedavnega izdelovalo ročno. Zadnjih cca5 let lahko to izvajamo tudi strojno. Najnovejši stroji pa nam omogočajo spremenljivo brušenje spodnjega robnika in sicer posnemamo robnik na najširših delih smuči to je spredaj in zadaj cca0,8°nato prehajamo brezstopenjsko do najožjega dela smuči na 0,3°in zopet brezstopenjsko na najširši del na 0,8°.
Takšna obdelava nam zagotavlja mirno smučanje, prehajanje iz zavoja v zavoj je kontrolirano, vožnja na ravnih prehodih je tekoča in ne povzroča občutka vožnje po tirnicah. Ta način obdelave se je pokazal v zadnjih letih kot nujno zlo, kajti proizvajalci izdelujejo smuči, ki so vedno bolj telirane, imajo majhne stranske loke. Stranski lok smuči nam daje osnovni lok pri smučanju in ga lahko korigiramo, vendar le s pravilno nastavljenim spodnjim robnikom. Krajši kot je stranski lok tem manjše zavoje lahko izvajamo in obratno. Pri tem pa lahko pride tudi do nenadnih nekontroliranih gibov, ki povzročijo padec predvsem zaradi smučarjevega precenjevanja in nepravilno servisiranih smuči.
MAZANJE
Je zadnja faza priprave smuči. Mazanje smuči pomeni nanašanje voska na drsno oblogo. Drsna obloga je narejena iz umetne mase in je porozna. Pore lahko vidimo samo z mikroskopom. Pri mazanju smuči je potrebno drsno oblogo segreti. Tako dosežemo, da se pore razširijo in s tem masa laže vsrka vosek. Smuči je potrebno pred smučanjem oziroma preden grejo na sneg večkrat namazati pravimo tudi impregnirati. To pomeni prepojiti drsno oblogo z voskom. Na ta način zaščitimo drsno oblogo pred snegom in zagotovimo drsnost.
Sneg je sestavljen iz kristalov. Nov sneg je sestavljen iz pravilnih kristalov in je zelo podoben snežinki. Ta sneg je zelo mehek in ni agresiven, torej drsno oblogo poškoduje minimalno. Stari ali prestrukturiran sneg pa je sestavljen iz grobih kristalov, ki so zelo agresivni so v obliki sladkorja in izdatno odbrusujejo drsno oblogo. Za takšen sneg je pomembno, da je drsna obloga prepojena v globino, kar pa lahko dosežemo le s posebnimi postopki kot je toplotna obdelava smuči z infra rdečimi žarki.
